Po žalostni usodi sem ostala sama. Po nekaj letih samote sem imela nekaj zvez z moškimi, ki so me samo izkoriščali, zavračali in sploh ne spoštovali. Izgubila sem že upanje, če sploh obstaja še kakšen moški, ki ceni človeka, ga ima samo rad in nič drugega. Sem optimistka, a po teh dogodivščinah mislim, da mi normalen moški sploh ni namenjen. Mogoče se motim?
